Slovenija je vodilna med prihodnjimi novimi članicami Evropske unije; ta ugotovitev se gotovo nanaša tudi na finančno in poštno področje. Na teh dveh pomembnih segmentih je v kratkem času dosegla povprečje EU, kar je izredno pomembno za vključevanje Slovenije v Unijo, ki zagotavlja tudi prost pretok blaga, informacij in denarja. Videti pa je, da je Slovenija pri tem spregledala pomemben vidik, in sicer poštne finančne storitve.
Poštno bančništvo je ključni dejavnik med finančnim in poštnim področjem. Kot kažejo izkušnje v EU, brez njega ni mogoč optimalen razvoj nobenega od teh dveh sektorjev. Direktive EU spodbujajo liberalizacijo poštnega področja, kar vodi v izginjanje klasičnih poštnih monopolov, zaščitenih v okviru nacionalnih meja. Na področju poštnih storitev globalni izvajalci, na primer DHL, UPS in TNT, pomenijo vse ostrejšo konkurenco. Poleg tega pa nove tehnologije, denimo faks, telefon, kratka sporočila, e-pošta, krčijo prihodke od klasičnih poštnih storitev. To se dogaja tako v EU kot v Sloveniji.
Pošte v EU svojo ekonomsko uspešnost večinoma zagotavljajo z aktivno vlogo pri izvajanju finančnih storitev (poštno bančništvo) in s širjenjem ponudbe na logistiko, e-trgovino, skladiščenje, poslovno svetovanje, upravljanje podatkovnih baz, direktno trženje in klicne centre.
Poštno bančništvo je zanimiv koncept poslovanja s fizičnimi osebami in je alternativa klasičnemu bančnemu poslovanju prek podružnic in virtualnemu bančništvu prek interneta. Pošte v EU v povprečju zagotavljajo 33 odstotkov dostopa do finančnega sistema; opravljajo tudi več kot 30 odstotkov negotovinskega plačilnega prometa in zberejo več kot 15 odstotkov hranilnih vlog in depozitov. Za pošte so prihodki od finančnih storitev odločilnega pomena. Na Nizozemskem na primer znašajo več kakor 60 odstotkov prihodka v poštni mreži. V Nemčiji finančne storitve dosegajo 22, v Franciji 25 in v Italiji 35 odstotkov skupnih prihodkov pošt.
V Sloveniji pa Poštna banka Slovenije (PBS) prek mreže poštnih poslovalnic zbere manj kot tri odstotke hranilnih vlog in opravlja zlasti gotovinski plačilni promet. Finančne storitve znašajo manj kot 18 odstotkov skupnih prihodkov Pošte Slovenije. Večina izvajalcev poštnih storitev v EU je vzpostavila strateške povezave z močno banko. Za te banke je poštna mreža strateškega pomena, saj jim omogoča dostop do velike skupine komitentov brez odpiranja svojih poslovalnic.
Slovenija je svoje finančno področje preoblikovala v visoko razvito in konkurenčno okolje. Porabniki in trgovci vse pogosteje uporabljajo elektronske plačilne instrumente namesto klasičnega gotovinskega plačilnega prometa. V zadnjih letih sta prihodek in premoženje slovenskih gospodinjstev dosegala hitro in stabilno rast. Rast klasičnih kratkoročnih depozitov je počasnejša od alternativnih oblik varčevanja, kot so vzajemni skladi, življenjska zavarovanja in vrednostni papirji.
Hitra modernizacija slovenskega finančnega področja se pokriva z njegovo naglo konsolidacijo. Število bank se je znižalo z 29, kolikor jih je bilo leta 1998, na 19 v letu 2003. Slovenija je leta 1998 imela 292 bančnih podružnic, leta 2002 pa 171, vendar se je nekoliko povečalo število ekspozitur. Zdaj je v Sloveniji 586 bančnih agencij in podružnic. Pričakovati je mogoče nadaljnje zapiranje bančnih poslovalnic, zlasti na podeželju in manj razvitih območjih. Vendar pa izkušnje iz EU in ZDA kažejo, da fizične poslovalnice ostajajo odločilnega pomena za vzpostavitev prvega stika s komitenti, za odpiranje novih računov in svetovanje komitentom. Pri tem lahko 550 poštnih poslovalnic oziroma enot v Sloveniji na področju finančne infrastrukture zapolni vrzel, ki se bo najverjetneje še naprej poglabljala zaradi racionalizacije v posameznih bankah.
Slovenska gospodinjstva prejemajo toliko pisemskih pošiljk kakor večina gospodinjstev v EU. Pošta Slovenije je edini izvajalec poštnih storitev v srednji in vzhodni Evropi, ki je dosegel povečanje obsega na 220 poštnih pošiljk na prebivalca na leto. Upoštevati pa je treba, da bo konkurenca na področju kurirskih storitev in mednarodnih poštnih storitev vse ostrejša, na domačem trgu pa bodo nove tehnologije še naprej zamenjevale pisemske pošiljke. Svetovna praksa je pokazala, da pošte ne morejo uspešno poslovati zgolj s prodajo znamk. Vse bolj se kaže pesimistična slika zapiranja pošt in množičnega odpuščanja. Pošta mora torej zelo razširiti svoje storitve in izkoristiti svojo konkurenčno prednost, ki jo ima s široko mrežo poslovalnic. Strateško partnerstvo z močno finančno skupino se zdi neprecenljive vrednosti.
Poroka Pošte Slovenije z Novo KBM se zdi najugodnejša rešitev za Slovenijo. Ta zveza naj bi temeljila na skupnem lastništvu v PBS – Pošta Slovenije 45 in Nova KBM 55 odstotkov, izvedla pa bi se z menjavo delnic PBS v lasti ministrstva za finance za novoizdane delnice Nove KBM v isti vrednosti.
Za Pošto Slovenije je to odlična izbira. Nova KBM je izjemno uspešna pri poslovanju s fizičnimi osebami in je dovolj kapitalizirana. V njeni skupini so Zavarovalnica Maribor, dve lizinški družbi, družba za upravljanje vzajemnih in investicijskih skladov, borznoposredniška hiša, družba za investiranje v nepremičnine in pokojninska družba. Nova KBM je uvedla tudi informacijsko tehnologijo svetovne kakovosti, vključno s CRM. Ta banka lahko z razvitim konceptom trženja in s kakovostno tehnologijo hitro dopolni ponudbo produktov PBS, ki se prodajajo v poštnih poslovalnicah. Poleg tega lahko Nova KBM prek PBS komitentom ponudi telefonsko in transakcijsko internetno bančništvo in tako zagotovi hiter prehod na koncept inventivnih poštnih finančnih storitev.
Podvajanje poslovalnic Nove KBM in Pošte Slovenije je minimalno v primerjavi z drugimi veliki finančnimi institucijami, ki delujejo v Sloveniji. Zapiranje poslovalnic ali odpuščanje v projektu strateškega povezovanja zato ni predvideno. Združitev ne vodi v prevladujoč tržni položaj, ampak zagotavlja konkurenčnost in stabilnost finančnega področja.
Nova KBM bo navzoča na vsem ozemlju Slovenije in bo izboljšala ekonomijo velikega obsega. V nasprotju z drugimi bankami, ki uporabo poštnih okenc razumejo kot defenzivi ukrep pri racionalizaciji svoje sestave, želi Nova KBM uporabljati vse poštne poslovalnice in nadalje uporabljati blagovno znamko PBS. Interes Nove KBM sega tudi k navzkrižni prodaji poštnih finančnih storitev in na skupen razvoj široke ponudbe storitev za drobno gospodarstvo.
Koristi, ki jih združitev PBS in Nove KBM prinaša Sloveniji, so izredno velike. Pripomogla bo k oblikovanju donosne poštne infrastrukture za široko paleto konkurenčnih storitev po vsej državi, ki bodo zlahka dostopne in primerne za vsakogar. Izvedba celostne simbioze med PBS Pošto Slovenije in Novo KBM naj bi trajala od dve leti in pol do tri leta.
Hans Boon, podpredsednik Postbank iz Amsterdama, je vodil skupino strokovnjakov s področja poštnega bančništva in izvajanja poštnih storitev, ki so sodelovali pri pripravi predloga uprave Nove KBM za združitev te banke s PBS.